Rojstvo Zevsa
Zevs, grško vrhovno božanstvo, bog neba, svetlobe in neviht, čuvaj državne ureditve in zaščitnik pravice se je po mitološkem izročilu rodil na Kreti očetu Kronosu, kralju Titanov, in materi Reji. Njegove brate in sestre Hestijo, Demetro, Hero, Hada in Pozejdona je takoj po rojstvu oče pojedel, saj mu je bilo prerokovano, da ga bo uničilo lastno potomstvo. Ko je bila Rea noseča z Zevsom, je poiskala pomoč pri Gaji in Uranu, ki sta ji svetovala, naj sina rodi v votlini na Kreti, da bi rojstvo skrila pred Kronosom in s tem rešila otrokovo življenje. Tako je Rea rodila Zevsa v jami na gori Dikta (oz. na gori Idi po drugi verziji mita), Kronosu pa je izročila kamen, zavit v plenice, ki ga je ta takoj pogoltnil.
Vhod v jamo so varovali kureti, prvotno polbožanska bitja, ki so živela na Kreti in so bila spremljevalci boginje Reje. Ko je mali Zevs jokal, so ga preglasili tako, da so z meči glasno udarjali po svojih ščitih in divje plesali, da Kronos ni slišal njegovega joka. Ta ples naj bi bil prednik današnjega pentozalisa, tradicionalnega kretskega plesa.
Zevsa je kot dojenčka dojila koza Amalteja, po neki drugi verziji pa ga je s kozjim mlekom hranila nimfa Melisa. Nekega dne, ko se je Zevs igral s to kozo, ji je odlomil enega od rogov in ga dal nimfi. Rekel ji je, da bo iz roga pognal kakršen koli sadež, ki si ga bo zaželela, in tako se je rodil “rog izobilja”.
Ko je Zevs odraščal, je v boju uspešno premagal očeta in ga strmoglavil s prestola. Osvobodil je svoje brate in sestre iz Kronosovega želodca ter se z bratoma Pozejdonom in Hadom odpravil v boj s Titani. Strmoglavili so Titane in prevzeli nadzor nad svetom, ki so si ga razdelili z žrebom. Pozejdon je postal gospodar morja, Zevs neba, Had pa je prevzel oblast nad podzemljem.
Ugrabitev Evrope
Po legendi je bila Evropa hči Agenorja, feničanskega kralja, utelešenje ženske lepote na Zemlji. Zevs jo je nekoč videl na obali Fenicije, kako se igra s svojimi prijatelji. Njena lepota ga je tako očarala, da se je vanjo zaljubil in sklenil, da jo bo imel.
Prevzel je podobo belega bika in se ji približal. Bik je bil videti čudovit s svojim snežno belim telesom in z rogovi, podobnimi draguljem. Evropa je videla prelepo žival in splezala na njen hrbet. Bik jo je ugrabil in odnesel na Kreto. Prispela sta v Matalo, kjer je Zevs ponovno dobil človeško podobo. Evropa mu je rodila tri sinove: Minosa, Radamantisa in Sarpedona.
Minos je postal kralj Krete in ustanovil palačo v Knososu in novo civilizacijo na Kreti, ki jo je Arthur Evans med izkopavanjem palače v 19. stoletju poimenoval "Minojska civilizacija".
Talos – starogrški robot
Mit opisuje Talosa kot velikanskega bronastega moža, ki ga je kot darilo kralju Minosu naredil Hefajst, grški bog izumiteljstva in kovaštva. Talos je bil izdelan z eno samo notranjo žilo, po kateri je tekla božanska kri bogov in je bila vir njegove moči. Žila je bila na glavi zaprta z bronastim žebljem.
Talos naj bi varoval otok Kreto tako, da je trikrat na dan obhodil otok in metal balvane na bližajoče se sovražne ladje. Ni ščitil samo Krete pred zunanjimi sovražniki, temveč je ščitil tudi njene državljane pred vsemi vrstami krivic, ki bi jih lahko doletele. Trikrat na leto je obiskal kretske vasi, na hrbtu pa je nosil bronaste tablice z napisanimi božanskimi zakoni.
Njihov namen je bilo zagotoviti spoštovanje teh zakonov na Kreti.
Ko so Jazon in Argonavti prispeli na Kreto, so srečali Talosa, ki je stražil obalo. Talos je v Jazona in Argonavte vrgel točo balvanov, saj je menil, da so nevarni vsiljivci. Po mitu naj bi bila na ladji tudi Medeja, Jazonova žena, in z njenim posredovanjem je bil Talos poražen. Mit pravi, da je Medeja s prevaro Talosa pretentala tako, da mu je odstranila žebelj, zaradi česar je izkrvavel. Talos naj bi bil prvi primer umetne inteligence v zgodovini.
Minotaver in labirint
Egejsko morje ima neposredno povezavo z mitom o Tezeju, Minotavru in labirintu.
Kraljica Pasifaja, žena kralja Minosa, se je zaljubila v bika in se je s pomočjo atenskega izumitelja Dedala uspela z živaljo srečati. Rodil se je Minotaver, bitje pol človek, pol bik. Kralj Minos je bil osramočen, vendar ni želel ubiti Minotavra, zato je pošast skril v
labirint, ki ga je zgradil Dedal v minojski palači v Knososu. Mitološko izročilo pravi, da je Minos svoje sovražnike zaklepal v labirint, da bi jih Minotaver pojedel.
Labirint je bil tako zapletena konstrukcija, da nihče ni mogel najti izhoda. Androgej,
Minosov sin, je nekoč šel v Atene, da bi sodeloval na Panatenajskih igrah. Premagal je vse atenske može, in to je Atence in njihovega kralja Ajgeja tako razjezilo, da so kretskega kraljeviča zahrbtno umorili. Kralj Minos je v besu začel oblegati Atene. Za osvoboditev je mesto moralo privoliti, da mu bo vsako leto (ali vsakih devet let) plačevalo davek sedmih mladeničev in sedmih mladenk, ki jih je Minos nato vrgel Minotavru v labirint. V tretjem letu se je Tezej, Ajgejev sin, odločil, da bo eden od sedmih mladeničev, ki bodo šli na Kreto.
Želel je ubiti Minotavra in narediti konec tem žrtvovanjem. Očetu je obljubil, da bo, ko se vrne s Krete, dvignil bela jadra, če mu bo uspelo ubiti pošast in preživeti. V nasprotnem primeru se bo ladja vrnila s črnimi jadri.
Tezej je kralju Minosu napovedal, da bo ubil pošast, vendar je Minos vedel, da Tezej ne bo nikoli zapustil labirinta, tudi če mu bo uspelo ubiti Minotavra. Tezej je takoj ob prihodu na otok srečal princeso Ariadno, hčer kralja Minosa, ki se je vanj noro zaljubila. Odločila se je, da mu bo pomagala. Dala mu je čarovni meč, ker z navadnim železom ne bi mogel ubiti Minotavra, in klobčič niti. Rekla mu je, naj jo razplete, ko bo napredoval vse globlje v labirint. S pomočjo niti bo lahko našel izhod, potem ko bo ubil pošast.
Tezej je vstopil v labirint in ubil Minotavra, z Ariadnino nitjo pa mu je uspelo tudi najti izhod. Nato je srečno zapustil Kreto, s seboj vzel princeso Ariadno in se namenil nazaj v
Atene.
Tezejeva ladja se je ustavila na Naksosu in Atenci so priredili dolgo praznovanje, posvečeno Tezeju in Ariadni. Po dolgih urah pojedine in pijače je Ariadna zaspala na obali. V sanjah se ji je prikazal bog Dioniz in ji ukazal, naj ostane na otoku, kajti usojeno ji je, da postane njegova žena. Ariadna je poslušala boga Dioniza in se ni hotela vkrcati na ladjo. Tezej in njegovi tovariši so bili zaradi tega tako žalostni in raztreseni, da so pozabili na obljubo, dano kralju Ajgeju, in niso zamenjali jader. Kralj Ajgej je medtem čakal na obali in ko je že od daleč videl črna jadra, je domneval, da je njegov sin mrtev. S pečine se je pognal v morje in utonil. Od takrat se to morje imenuje Egejsko morje.
Mit o Dedalu in Ikarju
Mit o Dedalu in Ikarju je eden najbolj znanih in fascinantnih grških mitov, saj je sestavljen tako iz zgodovinskih kot mitskih podrobnosti.
Medtem ko je bil na Kreti, je Dedal izdelal načrt za minojsko palačo v Knososu, eno najpomembnejših arheoloških najdišč na Kreti in v Grčiji. To je bila veličastna arhitekturna zasnova in zgradba s 1300 sobami, okrašena z osupljivimi freskami in artefakti, ki so preživeli do danes.
Kralj Minos in Dedal sta bila dolgo v dobrih odnosih, a sčasoma se je njun odnos poslabšal.
Minos je sumil, da je bil Dedal tisti, ki je svetoval princesi Ariadni, naj da Tezeju nit, ki mu je pomagala priti iz zloglasnega labirinta po umoru Minotavra. Minos je bil besen, ko je izvedel za izdajo in je zaprl Dedala in njegovega sina Ikarja v labirint. Dedal je bil pameten in iznajdljiv, zato je začel razmišljati, kako bi lahko z Ikarjem pobegnila iz labirinta. Ker je vedel, da je njegova arhitekturna stvaritev prezapletena, je ugotovil, da od tam ne moreta pobegniti po kopnem. Vedel je tudi, da so obale Krete odlično zastražene in zato tudi po morju ne moreta pobegniti. Edina preostala pot je bila po zraku.
Dedalu je uspelo ustvariti ogromna krila, za katera je uporabil vrbove veje in peresa ter jih povezal z voskom. Ikarja je naučil leteti, vendar mu je rekel, naj se izogiba soncu, ker bo toplota stopila vosek in uničila krila.
Dedal in Ikar sta pobegnila iz labirinta in prosto poletela v nebo. S tem letom je človeku prvič uspelo kljubovati naravnim zakonom in premagati gravitacijo.
Kljub opozorilu je bil Ikar premlad in preveč navdušen nad letenjem in neverjetnim občutkom svobode, zato je začel leteti visoko, da bi razveselil sonce. Že naslednji trenutek se je potopil globoko v morje in nato spet poletel visoko. Njegov oče Dedal ga je zaman poskušal prepričati, da je njegovo početje nevarno, in Ikar je kmalu videl, kako se mu topijo krila. Padel je v morje in utonil. Po njem so poimenovali Ikarsko morje, kjer je padel, v bližini pa je tudi otoček Ikarija.